500 let utopije

Naslov “500 let utopije!” po obležuje pet stoletij prve izdaje Utopije Thomasa Morusa, hkrati pa po drugi strani beleži pola tisućstoletja trajajočo novoveško danost utopičnosti in zadanosti utopizma. Utopija je izrazito novoveški izum, pripada novoveškemu umu in umsko predpostavljenemu razumevanju sveta, ki sledi iz njega: da svet ni najdba, marveč iznajdba Človeka, produkt njegove volje in indukcija nekoliko razširjene človeška družbe kot jo zastopa razsvetljenstvo. Ko “svet” vstopi v družbo človeka, postane ta državljan države v utopičnem onostranstvu, kar mu lahko služi tudi za kritiko tostranskosti. Sleherna utopična formacija nujno zastopa humanistično vizijo, ki lahko preide v obliko antihumanistične revizionizma, oboje pa se izteka v brezobličnost posthumanističnega provizionizma, kjer se utopičnost iskazuje kot to, kar danes neposredno živimo.